Znanost gre v šolo

   Zeleni škrat   Oddelek za biologijo

O projektu   Novice   Gradiva za učitelje   Povezave   Išči

Utemeljitev in cilji projekta

Utemeljitev projekta

Mednarodne primerjalne študije in nacionalne raziskave kažejo, da naši učenci pri pouku biologije pogrešajo več poskusov in drugih oblik praktičnega raziskovalnega dela. Hkrati učitelji biologije poročajo o problemih pri izvedbi teh oblik pouka. To je še posebej zaskrbljujoče ob upoštevanju dobrih izkušenj s problemsko orientiranim in praktičnim poukom naravoslovja (laboratorijsko delo, vaje, terensko delo) v drugih državah, kjer poročajo o večjem navdušenju učencev nad naravoslovjem in njihovim boljšim znanjem po prenovi in posodobitvi praktičnega dela.

Biološko praktično delo predstavlja za učitelja strokovno zelo zahtevno obliko pouka, saj mora voditi dijake pri načrtovanju in izvedbi praktičnih aktivnosti, pri interpretaciji rezultatov in pri povezovanju z učnimi cilji ter vsakdanjikom. Posebnost biološkega praktičnega dela je variabilnost biološkega materiala, ki lahko pomembno vpliva na izid praktične aktivnosti. Pri delu z živimi organizmi učitelje omejuje sezonsko pojavljanje organizmov, vse bolj pa tudi zakonodaja. Poleg tega predstavlja težavo sprotno posodabljanje ciljev praktičnega pouka, saj biologija med vsemi znanostmi najhitreje napreduje, razumevanje bioloških konceptov pa je vse bolj pomembno pri družbenih odločitvah. Zato ni presenetljivo, da učitelji biologije pogrešajo celostna navodila za izvedbo praktičnih oblik pouka in pričakujejo podporo matične stroke pri uvajanju sodobnih pristopov k pouku.

Pričakovani rezultati projekta

Umestitev projekta v širše aktivnosti

Projekt »Znanost gre v šolo« v celoti podpira prizadevanja Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo in Ministrstva za šolstvo in šport za povečanje zanimanja dijakov za študij naravoslovja in tehnike. Ta strategija je v skladu z Lizbonsko strategijo EU, dokumenti Generalnega direktorata evropske komisije za izobraževanje in kulturo (1,2) in Sveta EU (3, 4, 5).

Projekt podpira naravoslovno pismenost prebivalstva. Pri tem projekt specifično vzpodbuja biološko opismenjevanje v obdobju, ko je človeštvo že vstopilo v dobo biotehnologije (gensko spremenjeni organizmi, kloniranje, genska terapija, biotehnološka proizvodnja zdravil). Hkrati so človekovi pretežno škodljivi vplivi na naravo in okolje tako veliki, da je Paul Crutzen, ki je prejel Nobelovo nagrado za raziskave ozonske luknje, obdobje po industrijski revoluciji definiral kot novo geološko dobo - antropocen (Crutzen, 2002). V sodobnem svetu je celostno razumevanje delovanja živih sistemov od ravni molekul do organizma, ekosistema in planeta kot celote nujen del splošne izobrazbe vsakega državljana. Razumevanje sodobnih bioloških tematik je pomembno za sprejemanje družbenih odločitev (varstvo narave in okolja, biotehnologija, nalezljive bolezni itd.) in bi zato morali biti z njimi dijaki kot nosilci našega bodočega družbenega razvoja dobro seznanjeni.

V zadnjih nekaj desetletjih bioznanosti izredno hitro napredujejo. V obdobju 1981-2003 je tako med vsemi znanstvenimi članki, ki jih citira ugledna mednarodna zbirka Science Citation Index (ISI), več kot polovica člankov s področja bioznanosti (52%; Zupančič, 2004). Kemija obsega 12% člankov, fizika 11%, tehnične vede 11%, geologija 2%, matematika 2%, multidisciplinarne raziskave 2%. Preostalih 8% člankov si delita humanistika in družboslovje. Ob takšnem napredku bioznanosti je ustrezno sprotno posodabljanje pouka velik izziv. Anketa med gimnazijskimi učitelji biologije je tako pokazala, da učitelji opažajo zaostajanje pouka biologije za dejanskimi potrebami družbe (Vilhar, 2006).

Neustreznost pristopov k pouku biologije je razvidna tudi iz mednarodnih primerjalnih raziskav in nacionalnih študij. Tako se je denimo Slovenija v raziskavi TIMSS 2003 glede samostojnega izvajanja poskusov ali raziskav pri pouku biologije uvrstila na zadnje mesto izmed 16 držav, za katere obstajajo tovrstni podatki (podatki v Martin in sod., 2004, str. 303, analiza: B. Vilhar). Anketa, izvedena med študenti družboslovnih in naravoslovnih fakultet, je pokazala, da so po mnenju študentov glavni problemi pri pouku biologije razvrščeni po naslednjem vrstnem redu: »neživljenjskost« učnega programa (71%), premalo poskusov (66%) in premalo ekskurzij (59%; Gabršček in sod., 2005). Ob tem pa kar polovica učiteljev biologije na gimnazijah poroča o problemih pri izvajanju praktičnih oblik pouka (Vilhar, 2006). Rezultati obeh anket tako kažejo, da je eden izmed problemov uvajanje novih oblik praktičnega pouka biologije, kamor sodi izvajanje poskusov, opazovanje in terensko delo. Torej moramo učiteljem nuditi strokovno podporo matične stroke in jih motivirati za uvedbo dodatnih poskusov in novih pristopov k praktičnemu delu.

Skoraj polovica vseh gimnazijskih učiteljev, ki so se udeležili seminarja Matura – biologija 2005/06 (32 učiteljev od 78 udeležencev), je izrecno izrazila pripravljenost, da bi aktivno sodelovali pri razvoju šolskih poskusov in drugih oblik praktičnega dela ter pri uvajanju teh aktivnosti k pouku biologije (podatki dostopni pri B. Vilhar). Pripravljenost za sodelovanje, ki bi zanje pomenila dodatno delovno obremenitev, so potrdili s prijavo na »Seznam učiteljev biologije, ki so pripravljeni sodelovati pri razvoju poskusov in drugih praktičnih oblik dela, primernih za uporabo pri pouku biologije«. Torej se učitelji dobro zavedajo, da uvedba novih, sodobnih šolskih eksperimentov zahteva celovit pristop s tesnim sodelovanjem med učitelji in univerzo. Vsak poskus mora biti namreč strokovno zasnovan, preizkušen v praksi in podprt z izčrpnim gradivom za učitelja.

Idejo za projekt »Znanost gre v šolo« smo povzeli po zasnovi projekta GK-12 za posodobitev praktičnega pouka naravoslovja, ki v ZDA že več let poteka na nacionalni ravni in s financiranjem iz javnih sredstev (National Science Foundation). Naš projekt smo prilagodili specifičnim okoliščinam v slovenskem šolstvu in znanosti. Priporočilo za izvedbo tovrstnega projekta je že bilo posredovano Ministrstvu za šolstvo in šport in Ministrstvu za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo v zaključnem poročilu CRP »Izzivi naravoslovno-tehničnega izobraževanja« (Gabršček in sod., 2005; glej Prilogo 1, B. Vilhar, str. 185-190). V okviru projekta GK-12 univerze sodelujejo s šolami, posredniki med obema partnerjema pa so najbolj nadarjeni podiplomski študenti naravoslovja. Univerzitetni učitelji skupaj s sodelujočimi študenti in osnovnošolskimi in srednješolskimi učitelji načrtujejo nove pristope k praktičnemu pouku. Študenti (ali celo univerzitetni učitelji) nato obiskujejo različne šole in ob pomoči učiteljev vodijo praktično delo pri pouku. Študenti v času sodelovanja na projektu prejemajo plačo oz. štipendijo. Gradivo o projektu je sproti objavljeno na spletnih straneh, tako da imajo do njega dostop tudi učitelji, ki ne sodelujejo na projektu. Izkušnje s projektom so zelo pozitivne. Učitelji imajo dobro pomoč pri uvajanju novih poskusov. Učenci so bolj navdušeni nad naravoslovjem in naravoslovne vsebine tudi boljše znajo. Sodelujoči študenti se dostikrat tako navdušijo nad poučevanjem, da se odločijo, da bodo postali učitelji. Tisti, ki se po zaključku študija odločijo za drugačno poklicno pot, pa poročajo, da njihovi bodoči delodajalci upoštevajo sodelovanje na projektu pri zaposlovanju, saj so si študenti pridobili bogate izkušnje s timskim delom in sodelovanjem z različnimi ljudmi. Seveda pa se s tem projektom povečuje tudi nabor dobro zastavljenih in preskušenih eksperimentov, ki so na voljo vsem učiteljem.

Pri izvedbi projekta »Znanost gre v šolo« bomo posebno pozornost posvetili uvajanju procesnega učenja in holističnemu konceptu (celostnemu učenju), upoštevali pa bomo tudi diferenciacijo praktičnega dela pri biologiji za potrebe nivojske mature pri predmetu biologija, ki bo predvidoma kmalu uvedena (Kamenšek Gajšek in sod., 2006).

V okviru projektne skupine obstaja spletno mesto Zeleni škrat, ki je namenjeno učiteljem biologije. Zeleni škrat vsebuje več kot 100 strani, več 100 fotografij, 10 poskusov, 13 filmov, zanimivosti iz sveta biologije, gradiva z izpopolnjevalnih seminarjev za učitelje ipd. Učitelji (delno tudi učenci) že uporabljajo te strani pri pouku (B. Vilhar, e-korespondenca in osebni razgovori z učitelji). Glede na dober odziv uporabnikov (140 obiskov na dan, povprečje februar 2006) bomo med izvedbo projekta »Znanost gre v šolo« spletne strani Zelenega škrata sproti nadgrajevali z gradivom, izdelanim med projektom. Vse gradivo bo prosto dostopno za nekomercialno uporabo v izobraževalne namene.

Predvidena dodana vrednost projekta

Na osnovi sodelovanja med matično stroko in učitelji bomo identificirali glavne probleme pri praktičnih aktivnostih pri pouku biologije v gimnazijah in drugih srednjih šolah. Pri izboru praktičnih aktivnosti bomo upoštevali, ali so povezane s sodobnimi, družbeno aktualnimi temami. S tem bomo vzpodbujali celostno učenje.

Navodila in gradiva za izdelane nove praktične aktivnosti bodo z na voljo vsem učiteljem preko spletnih strani. Opisane praktične aktivnosti bodo lahko vključevali v gradiva za učence tudi avtorji delovnih zvezkov. Tako bo imel projekt pozitiven učinek tudi na druga gradiva, namenjena učencem in učiteljem.

Projekt vzpodbuja uporabo IKT (gradiva na spletnih straneh, e-forum za učitelje)

Vse metodološko obdelane in v praksi preizkušene nove oblike praktičnih aktivnosti bomo s pomočjo učiteljev s partnerskih šol ob zaključku projekta predstavili širšemu krogu zainteresiranih učiteljev na posebnem seminarju. Tako bo z dosežki projekta seznanjen širši krog učiteljev, ne samo učitelji s partnerskih šol.

Preko obveščanja javnosti in medijev bo imel projekt pozitiven učinek na ozaveščanje javnosti o pomenu naravoslovja ter o podobi sodobne naravoslovne znanosti.

»Znanost gre v šolo« je pilotski projekt, s katerim bomo preizkusili nov pristop k uvajanju sodobnega praktičnega dela pri naravoslovnih predmetih. Projekt presega pomanjkljivosti delavnic za učitelje, kjer so novi pristopi k pouku prikazani izven šolskega okolja.

Na osnovi izkušenj bomo izdelali smernice za razširitev tega pilotskega projekta na vse naravoslovne predmete na vseh ravneh izobraževanja. Dolgoročni cilj je izboljšanje naravoslovne pismenosti prebivalstva (splošna izobrazba) in vzpodbujanje zanimanja dijakov za študij naravoslovja in tehnike.

Literatura

Crutzen PJ (2002). Geology of Mankind. Nature 415: 22-23

Gabršček S, Uršič M, Knap Ž, Japelj B, Brečko N, Kavčič Z, Kreuh A, Petrinjak A, Vilhar B (2005). Izzivi naravoslovno-tehničnega izobraževanja. Zaključno poročilo. Ciljni raziskovalni projekt, naročnik Ministrstvo za šolstvo in šport Republike Slovenije ( PDF 3,2 MB)

Kamenšek Gajšek M in sodelavci (2006). Nivojska matura – cilji interne ocene. Interni dokument Državne predmetne komisije za splošno maturo za biologijo

Martin MO, Mullis IVS, Gonzales EJ, Chrostowski SJ (2004). TIMSS 2003 International Science Report. TIMSS & PIRLS International Study Center, Lynch School of Education, Boston College

Projekt GK-12. NSF Graduate Teaching Fellows in K-12 Education. National Science Foundation, ZDA

Vilhar B (2006). Anketa, izvedena med gimnazijskimi učitelji biologije na seminarju Matura – biologija 2005/06 (neobljavljeni rezultati; gradivo dostopno pri avtorici)

Zeleni škrat (Vilhar B – glavna avtorica in urednica)

Zupančič G (2004). Pomen splošnega znanja biologije v sodobnem svetu. Zbornik prispevkov mednarodnega posveta o splošni izobrazbi, Portorož, 16.-17. april 2004. Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo str. 135-143

Evropski dokumenti

1) Implementation of “Education & training 2010” work programme; Working group “Increasing participation in math, sciences and technology”; Progress report; november 2003

2) Implementation of “Education & training 2010” work programme; Working group “Increasing participation in math, sciences and technology”; Progress report; november 2004

3) Detailed work programme on the follow-up of the objectives of Education and training systems in Europe (C 142; Official Journal of the European Communities; 14. 6. 2002)

4) Report from education council to the European council on the concrete future objectives of education and training systems (5980/01, EDUC 23)

5) Council Conclusions on Reference Levels of European Average Performance in Education and Training (Benchmarks; 8981/03, EDUC 83)

Avtorji te strani: Barbara Vilhar, Simona Strgulc Krajšek, Gregor Zupančič, Nejc Jogan

Zadnja sprememba strani: 23.10.2007
Projekt "Znanost gre v šolo" sta sofinancirala Evropska unija (Evropski socialni sklad) in Ministrstvo za šolstvo in šport.

O projektu   Novice  Gradiva za učitelje   Povezave

Avtorji in pravica do uporabe   Piši nam   Išči